Strokovnjaki o paši ...
Paša – investicija v zdravje ljudi
Prof.dr. Tone Vidrih,
Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Ljubljana
http://www2.arnes.si/~surtvidr/clanki/clanek38a.htm
Ob poslušanju razlag (scenarijev) kako naj bi potekala obnova pašnikov na opuščenih zemljiščih hribovitega sveta in krasa po vstopu v EU postanem žalosten, mlajši strokovnjaki za področje pašništva pa razburjeni in celo jezni, na pripravljalce takih scenarijev. Kmalu bodo potekla tri desetletja, odkar smo pod okriljem Zveze kmetijskih zemljiških skupnosti pričeli z natečaji za dodelitev sredstev za urejanje pašnikov v hribovitih območjih. Že takrat smo nasprotovali uradni zahtevi, da je postavljanje elektroograje investicijska naložba na kmetiji iz preprostega razloga. Stalna elektroograja predstavlja premajhen strošek, je prepoceni, da bi bila investicija. V sedanjih razmerah znašajo stroški postavitve stalne večžične elektroograje 130.000 – 160.000 tolarjev na hektar zemljišča, če je zemljišče 3 – 7 hektarjev veliko. Že pridelava silažne koruze je precej dražja od ograjevanja zemljišča za potrebe nadzorovane paše, pa setve in spravila koruze ne uvrščajo med investicijsko naložbo na kmetiji. Morda je elektroograja investicija zato ker jo lahko uporabljamo 15 – 20 let z manjšimi vzdrževalnimi deli vsako leto? Ali smo se naučili postavljati preveč trpežne ograje? Ali je urejanje zemljišč za nadzorovano pašo s postavitvijo elektroograje prepoceni, da je treba pritakniti še druge nepotrebne stvari, da se bo dajalec podpore lahko pohvalil z investicijo?
Po vstopu v EU naj bi podporo za obnovo pašnikov dobili v okviru ukrepa »Naložbe v kmetijska gospodarstva«, za katerega bodo postavljeni splošni pogoji za INVESTICIJE v kmetijska gospodarstva, ki bodo vezani na določila Uredbe Sveta EU št. 1257/99. Ja, denar bo mogoče dobiti za izgradnjo nadstreška za pašne živali pri celodnevni paši, nakup novih strojev in opreme vključno z računalniško strojno opremo, plačilo arhitekta, inženirja in svetovalca pri izdelavi poslovnega načrta. Vse to bo mogoče pridobiti v korist kmetije, če bo ob zaključku investicije na njej ustvarjenega toliko bruto prihodka kot bo znašal bruto minimalni prihodek na zaposlenega v gospodarstvu. In ob zaključku INVESTICIJE mora nosilec kmetijskega gospodarstva postati kmetijski zavarovanec.
Vse bolj očitno je dejstvo, da v našem kmetijstvu, podobno kot v življenju, ni mesta za poceni stvari. Kdo želi imeti poceni traktor in kdo je navdušen nad poceni avtomobilom in obleko ter čevlje si tudi vedno kupite najcenejše? Ali nima ta »poceni« vedno priokus po siromaštvu, uboštvu in kdo si želi biti siromašen? Morda je tudi ta miselnosti kriva temu, da poteka uvajanje pašne reje domačih živali tako počasi? Nisem tako reven, da bi moral izvajati pašno rejo domačih živali pri vsej tej ponudbi sodobnih strojev, pesticidov in GSO. S čim se lahko pohvali tisti, ki uspešno izvaja pašno rejo živine? Prav zanimivo bi bilo ugotoviti, koliko od kupcev traktorjev iz programa SAPARD ima živinorejo za osnovno usmeritev kmetije in koliko od njih ima vpeljano pašno rejo prežvekovalcev ali konj? Iz podatkov na Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja tega odgovora ne bi bilo težko potegniti!
Ampak pašne reje ni treba omalovaževati (malo ceniti) in tisti, ki uspešno pasete se lahko z marsičem pohvalite. Predno bo postala pašna reja na neki kmetiji poceni način izkoriščanja kmetijskih zemljišč in ustvarjanja dohodka si je treba pridobiti veliko znanja in izkušenj. In to pridobivanje znanja tudi veliko stane, samo da tega znaja ni mogoče kupiti kot znanje strojnikov (velik traktor), ali znanja kemikov (herbicid, gnojilo), ali znanja semenarjev (hibridi). Znanje, ki ga potrebujemo za učinkovito vodenje pašne reje si pridobimo z opazovanjem in razumevanjem pojavov na kmetiji, učenjem na lastnih in tujih napakah in to lahko tudi veliko stane. Zato je pašna reja v bistvu DRAGA, lahko tudi najbolj draga. Ali se že spreminja vaš odnos do pašne reje? Če ne si preberite sestavek do konca, da boste spoznali zakaj je meso (mleko) pašnih živali tako DRAGOCENO, oziroma dragocenejše od tistega kar redijo v hlevih in pitališčih, čeprav tisti rejo spremljajo visoke investicijske naložbe.
Odklanjanje uporabe rdečega mesa v prehrani ljudi je posledica ugotovitev, da so nasičene maščobne kisline (miristinova in palmitinova) zelo škodljive za zdravje ljudi. Hlevska reja in krmljenje prežvekovalcev z zrnjem poljščin resnično močno poveča delež trdih maščob v skupni prireji, ampak take so bile in so še vedno zahteve klavniške industrije in temu so se prilagodili tudi z načinom reje teh živali. Ugotovljeno je, da meso pašnih živali vsebuje veliko manj skupnih maščob, celo manj kot piščančje in od skupnih maščob je delež zdravju ljudi škodljivih samo 20 – 25 %. Zato pa meso pašnih živali vsebuje veliko drugih snovi, ki jih naše telo nujno potrebuje za normalno delovanje in lahko škodljivost trdih maščob močno omilijo.
Pašna reja živali dobiva v svetu vse večji pomen zaradi odkritij, da so mleko, meso in jajca pridelana s pašo, nujno potrebno hranilo za povečanje učinkovitosti imunskih sistemov, ki naj bi varovali nas ljudi pred boleznimi srca in ožilja ter rakom. Napovedujejo, da bomo v prihodnje jedli manj, zato pa se bo povečalo povpraševanje po mesu, ki bo pridelano s pašno rejo domačih živali. Zaradi te spremembe v prehrani bo manj debelih ljudi, imeli bodo močnejše kosti in večjo mišično maso, manj bo bolnikov s sladkorno boleznijo in tisti s shizofrenijo bodo lažje prenašali svoje težave.
Kuhanje brez živalskih maščobe se je dobro razširilo in s tem tudi škodljive posledice take prehrane; nezadostna oskrba z vitaminom E in beta – karotinom. Narava nam nudi bolj zdrav način za ohranjanje zdravja, večjo vitkosti, boljšo sposobnosti razmišljanja in sklepanja. Jejmo več mesa drobnice, govedi, prašičev in perutnine, ki je bilo vzrejeno s pašo! Meso pašnih živali vsebuje znatno manj kalorij kot meso živali, ki jih krmijo s koruzo. Poleg tega ima meso pašnih živali več vitaminov E, A, D in beta-karotina. Med antioksidanti dobiva lutein vse pomembnejšo vlogo, saj zmanjšuje nevarnost odmiranja pomembnih tkiv v očeh in s tem pojava starostne slepote. Zmanjšuje tudi verjetnost pojava raka na dojki ali debelem črevesu. Poleg tega se lutein veliko hitreje absorbira v telesu kot beta-karotin. Meso ovc, ki so se pasle vsebuje dvakrat več luteina kot meso ovc vzrejenih s krmili.
Stroški za veterinarske storitve na kmetiji kjer pasejo so vedno veliko nižji kot tam kjer redijo krave molznice v hlevu. Najbrž je to dovolj očiten dokaz, da so krave, ki se pasejo bolj odporne proti boleznim in stresom. Ugoden vpliv te odpornosti lahko preide tudi na ljudi, ki uživajo mleko in meso teh živali. Zagotovo je v mleku krav iz pašne reje manj ostankov različnih zdravil, ker je manjša potreba po njihovi uporabi. Z zdravili vzdržujejo pri zdravju in življenju neodporne, ampak visoko proizvodne živali, ki so vse življenje zaprte v hlevih. Zaradi visoke proizvodnje je v njihovem mleku tudi vse manj koristnih snovi (učinek razredčitve). Če se krave molznice pasejo, potem je v njihovem mleku tudi 5 do 7 krat več konjugirane linolove kisline (KLK), kot v mleku krav, ki jih krmijo s koruzo. In kaj je tako dobrega v KLK? Proučevanja so pokazala, da uživanje te snovi preprečuje nabiranje maščobe v telesu in povečuje maso mišičnega tkiva ter trdnost kosti. Sir, ki je izdelan iz takega mleka tudi vsebuje te koristne snovi.
Meso domačih živali, ki se pasejo je po kakovosti podobno mesu divjačine in vsebuje približno enako maščobe. Razmerje med omega-6 in omega-3 maščobnimi kislinami je mnogo ožje kot v mesu živali, ki so krmljene s koruzo. Visoko razmerje med omega-6 in omega-3 kislinami povezujejo z depresijami pri človeku, debelostjo, alergijami in motnjami v imunskem sistemu.
Vse večjo nevarnost širjenja bakterije Escherichia coli povezujejo z naraščanjem njene odpornosti na kislo reakcijo, ki jo vzpodbujamo s pretirano uporabo koruze v prehrani prežvekovalvec. Ugotovili so, da že deset bakterij E. coli v gramu živila lahko povzroči krvavo drisko pri človeku, ki ima oslabljen imunski sistem. Zelo dobro prekuhajte meso tistih živali, ki so bile vzrejene v pitališčih s silažno koruzo ali krmili!
Upam, da sem vas s tem kratkim pregledom koristnosti pašne reje za zdravje ljudi prepričal, da je pašna reja živali INVESTICIJA v boljše zdravje nas ljudi. Ampak postavljanje elektroograje NI investicija, je le strošek, ki bi ga država morala vsaj delno pokriti, če ji je kaj mar do zdravja davkoplačevalcev. Pripravljalci izhodišč za izdelavo predlogov podpor za obnovo pašnikov ne verjamejo, da se bo zaradi predlaganih ukrepov in njihovega izvajanja po vstopu v EU bistveno več živine paslo v Sloveniji. Strokovnjaki za področje pašništva zbrani na skupščini DTS v Rodiku, še manj verjamemo v to, zato bo tudi v prihodnje naše zdravje in dobro počutje v zrelih letih predvsem v rokah vsakega posameznika. In da boste za svoje potrebe ter potrebe bližnjih pri tem bolj uspešni, si oglejte na spletni strani Društva za gospodarjenje na travinju Slovenije – DTS (http://www2.arnes.si/~surtvidr/index.htm) in tam navedenih povezavah, še v slikah in številkah zakaj je meso pašnih živali DRAGOCENEJŠE.
Kaj je paša?
Prof.dr.Tone Vidrih,
Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Ljubljana
http://www2.arnes.si/~surtvidr/clanki/clanek34.htm
Reja drobnice se uspešno širi in se počasi uveljavlja tudi na območjih kjer so imeli v preteklosti vpeljano pretežno hlevsko rejo govedi. Vzpodbudna je tudi ugotovitev, da je jagnjetina vse bolj cenjeno meso pri potrošnikih in zato s prodajo tistega kar bomo priredili ne bi smelo biti težav. Da bo z rejo drobnice mogoče tudi kaj zaslužiti, moramo imeti z njo čim manj stroškov. Posebno v območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko pridelavo (v hribovitem svetu in na krasu), bo treba še v večjem obsegu izkoristiti vse prednosti pašne reje drobnice, da bo s kmetovanjem čim več zaslužka in veselja.
Ob pretirani gorečnosti (zagnanosti) za delo, ki jo imamo Slovenci že v krvi in obilici vsakodnevnih skrbi, mimogrede pozabimo na to, kako vse lahko s pašno rejo živine vplivamo na zmanjšanje stroškov kmetovanja. Nekaj pojasnil o tem KAJ VSE JE PAŠA bo morda v pomoč tistim, ki bi radi z rejo drobnice zaslužili nekaj več od tistega kar jim uspe sedaj.
Paša je predvsem najcenejši način žetve zelinja ruše. Hranljive snovi, ki jih živali same požanjejo na pašniku so za 2 – 4 krat cenejše od tistih, ki jih s krmo dobijo v hlevu. Zato naj bi živali žele zelinje čim več dni v letu. Tudi čim večji del pridelka s pašnika naj bi same požele. Paša naj ima vedno prednost pred košnjo in pokosili naj bi samo tisto kar s pašo ne moremo izkoristiti. Rastna sezona travne ruše je zelo dolga in ovce lahko pasejo zelo nizko. Sezonska jagnjitev spomladi je najbolj zanesljiva pot do velikega izkoristka hitre rasti in obilnega pridelka ruše spomladi. S sezonsko jagnjitvijo lahko več kot razpolovimo potrebo po zimski krmi.
Paša je gnojenje zemljišča. To delo, ki ga opravijo živali na pašniku je še bolj pomembno od same žetve zelinja. Samo ob izdatnem gnojenju, bo tudi žetev obilna. Zato naj bi živali vse dni v letu gnojile pašnik, tudi pozimi. Saj tudi krmo zauživajo vsak dan. Ovca dnevno izloči 0,6 kg suhe snovi neprebavljenega dela krme. Nekaj podobnega nastane iz jede (ostankov) pri krmljenju mrve ali potrebujemo stelje na vsako ovco, če so krmljene s krmili. Iz vsega tega nastane 5 kg svežega gnoja dnevno ali v 100 dneh, ko so živali v hlevu 0,5 tone. Že pri desetih ovcah bo gnoja za manjši tovornjak in veliko dela ter stroškov, da ga vrnemo na zemljišče, kjer smo pridelali mrvo za ovce. Z razdelitvijo pašnika na več ograd in pogostim premeščanjem živali po ogradah, ko bodo na paši, bomo dosegli bolj enakomerno razdelitev iztrebkov po vsem pašniku. Kadar ovce krmimo na pašniku (pozna jesen, zima), naj to poteka v tisti ogradi, kjer je najslabša ruša. Tudi korito za vodo in solnik premeščajmo po pašniku tako, da se bodo ovce več časa zadrževale tam kjer je bolj siromašno zemljišče in tam pustile več izločkov.
Paša je manj stroškov za veterinarske storitve. Zmanjšanja stroškov iz tega naslova ne boste deležni takoj, ko boste pričeli s pašo. Šele s pomočjo večletne odbire tistih živali za pleme, ki kažejo večjo odpornost na bolezni in zajedalce, je mogoče priti do boljšega zdravja pri živalih, brez pretirane uporabe zdravil. Živali morajo biti izpostavljene tudi vremenskim in drugim neugodnostim, da lahko pokažejo svojo sposobnost poiskati si zavetje ali ustrezne vrste zdravilnih rastlin. Vse to jih napravi bolj odporne in jim pripomore do boljšega zdravja. Materinski nagon ovce je odločilnega pomena za preživetje jagnjet v prvih dneh po skotitvi. Pri odbiri jagnjic za pleme je to najbolj pomembna lastnost njene matere. Kdor bo želel tudi pri pašni reji doseči visok odstotek odstavljenih jagnjet od skupnega števila skotenih, bo moral beležiti zapažanja o skrbi ovc za jagnjeta. Nekaj dni staro jagnje primete za rep in ga zadržite na mestu, da se oglasi ker ne more do matere. Če se vam ovca približa v napadalni preži, potem je dobra mati. In če ji ni mar kaj se z jagnjetom dogaja, potem je ne pripuščajte več, saj bodo verjetno tudi njene potomke slabe matere.
Paša je prireja mesa, ki nam pomaga do boljšega zdravja. Meso domačih živali, ki se pasejo je po kakovosti podobno mesu divjačine. Vsebuje pol manj maščob in ima znatno manj kalorij kot meso živali, ki jih krmijo s krmili. Poleg tega ima meso pašnih živali več luteina kot meso ovc vzrejenih s krmili. Razmerje med omega -6 in omega-3 maščobnimi kislinami je v mesu pašnih živali mnogo ožje kot v mesu živali, ki so krmljene s koruzo in sojino moko. Visoko razmerje med omega -6 in omega -3 maščobnimi kislinami povezujejo z debelostjo pri ljudeh, alergijami in motnjami v imunskem sistemu. Meso pašnih živali vsebuje več tistih snovi, ki zmanjšujejo verjetnost pojava raka na dojki ali debelem črevesu. Take informacije počasi prodirajo med potrošnike in bodo pripravljeni potrošiti nekaj več denarja tudi za meso prirejeno na pašniku. Seveda bodo morali rejci drobnice tako meso tudi imeti in ne ponujati jagnjet, ki so jih vzredili ob polnih koritih krmil. V krmilih je namesto mesne moke sedaj sojina moka, ampak tudi soja ni bila nikdar krma za prežvekovalce v naravnem okolju. Tako varanje kupcev bo imelo verjetno škodljive posledice za dober zaslužek z rejo drobnice. Rejci perutnine napovedujejo, da se bo v prihodnje povečevala samo potrošnja mesa perutnine, ker ga je mogoče prirediti tako poceni.
Paša je prijaznejši videz dežele. Valovita pokrajina obljudena s pašnimi živalmi je vedno privlačna za mimoidoče in turiste. Razlog za ta prijeten občutek ob pogledu na čredo živali na zeleni površini, je zapisan nekje globoko v naši podzavesti. Daleč nazaj v naši preteklosti je pogled na čredo živali ljudem vedno pomenil polne želodce in topla oblačila. Skrb za preživetje družine ali plemena je bila za nekaj časa potisnjena vstran.Verjetno ni danes nič narobe s tem, če si ljudje ob postanku ob pašniku zaželijo sočnega mesa. Ta jim lahko pripomore do lažjega premagovanja stresnih razmer, ki smo jim vse pogosteje izpostavljeni. Predvsem otroci imajo veliko veselja z opazovanjem drobnice na pašniku. Osnovni poduk o poteku razmnoževanja in pomenu materinske skrbi za preživetje novorojencev, bi lahko dobili mimogrede z izletom na deželo in obiskom pašnika z ovcami. Seveda tudi od tega ne bo takoj neposrednega zaslužka, lahko pa pripomore k bolj uspešni dopolnilni gostinski dejavnosti, če je na kmetiji pripravljenost in potreba po njej.
Paša je tudi več pogovarjanja v krogu družine saj je manj ropotanja strojev okrog kmetije. Tudi vsakodnevno dogajanje okrog živali, posebno v času jagnjitev, so stvari, ki jih radi slišijo otroci, ko se vrnejo domov iz šole in gospodinja, ko se ji gospodar pridruži pri pospravljanju v kuhinji. Saj mu ostane nekaj več časa, ker ovce delajo zanj. Z rejo drobnice se pogostokrat pričnejo ukvarjati ljudje, ki imajo s tega področja malo izkušenj. Zato vedno znova iščejo poznanstva z drugimi rejci, ki jim lahko pri tem pomagajo ali obiskujejo razne strokovne prireditve in družabna srečanja. Tudi to ne vpliva neposredno na zmanjšanje stroškov reje, lahko pa veliko prispeva k bolj kakovostnemu življenju družine ter večji učinkovitosti dela pri reji drobnice.
Verjetno se boste tudi vi spomnili še kakšne razlage tega KAJ JE PAŠA. Lahko tudi pogledate na internetno spletno stran Društva za gospodarjenje na travinju Slovenije, ki se glasi: http://www2.arnes.si/surtvidr/ in tam preberete še več zanimivega o paši. Svetujem vam, da si tudi vzamete čas in opazujte živali pri delu. Tisto kar boste ugotovili, uporabite pri vodenju paše tako, da bo delo živali imelo še večjo korist in vi z rejo drobnice še več veselja ter zaslužka.